10 argumentov zoper električni avtomobil - 

takoj jih lahko pozabite!

Avtorja: Dieter Graf in Herbert Starmühler (izd.), izdajatelj: Starmühler Agentur & Verlag, Schellinggasse 1, 1010 Dunaj

1. Prekratek doseg

Promet osebnih vozil se deli na dve skupini: na eni strani so dnevni migranti, ki se vsak dan vozijo na delo, na drugi strani so vozniki na dolge razdalje, ki vsak dan prevozijo več sto kilometrov.

Za osebe, ki dnevno prevozijo do 100 km, so trenutni dosegi več kot zadostni. Poti, ki jih trenutno prevozijo - po podatkih raziskave nemškega združenja VDE (Verband der Elektrotechnik, Elektronik und Informationstechnik) iz leta 2002 te predstavljajo 90 % prevoženih poti -, bi bilo mogoče takoj elektrificirati. Za to so potrebne polnilne postaje doma in v idealnem primeru tudi na delovnem mestu.

 

2. Polnjenje predolgo traja

Ugovor na ta argument je nadvse preprost. Čas polnjenja je odvisen od več dejavnikov: moči polnilne postaje, stanja napolnjenosti baterije, potrebne kapacitete in upravljanja vozila med polnjenjem. Poleg tega polnjenje ne traja vedno enako dolgo, temveč je odvisno od tega, kako polna je baterija. Glede na tehnologijo baterije traja od dve do pet ur. Na gospodinjski vtičnici (230 V) običajno do 3,5 kW; na visokotokovnem priključku 400 V do največ 22 kW. Vsaka enodružinska hiša ima 400-voltni priključek (za pečico ali savno) oz. jo lahko električar opremi z njim.

 

3. Premalo možnosti za polnjenje

Občine in zasebna podjetja so že ustvarila obsežno mrežo polnilnih postaj. Na voljo je skoraj 80.000 polnilnih mest v 48 državah in na številnih mestih je omogočeno brezplačno polnjenje.

Polnilna mesta zagotavljajo številni nacionalni ponudniki: v Avstriji Smatrics, v Nemčiji New Motion, na Češkem CEZ, na Slovaškem Greenways, če jih naštejemo le nekaj. Potem so tu še regionalna podjetja za oskrbovanje z električno energijo, na primer Kelag na Koroškem, Vlotte v Vorarlbergu ali mestne oskrbovalne službe v Nemčiji (Neumarkt v regiji Oberpfalz, mestu Coburg …). Poleg tega številne občine zagotavljajo polnilne postaje brezplačno. Nepriročno plačevanje s številnimi karticami različnih ponudnikov je prav tako preteklost. Zdaj je na voljo udobno plačevanje v aplikaciji pametnega telefona.

4. Električna vozila so predraga

Visoko nakupno ceno več kot odtehtajo veliko nižji tekoči stroški. Poleg tega je izguba vrednosti pri električnih vozilih veliko manjša. Število prevoženih kilometrov - eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na ceno rabljenih vozil - je pri električnih vozilih nepomembno.

Pri nakupu vozila je priporočljivo, da poleg same nakupne cene upoštevate tudi skupne stroške v celotni dobi uporabe. Ostale komponente, kot sta karoserija in tehnologija (zavore), so manj pomembne. Prav tako tu ni motorja z notranjim zgorevanjem in menjalnika, ki odločilno vplivata na ceno neelektričnih vozil.

Dodatni prihranki: 

  • Voznikom električnih vozil je v primerjavi z drugimi zagotovljena davčna ugodnost.
  • Stroški goriva: polnjenje električnega vozila na brezplačnih polnilnih postajah ali z domačim fotovoltaičnim sistemom omogoča še večji prihranek. Nasprotno velja za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem, pri katerih se stroški povečajo vsakič, ko se zviša cena goriva.
  • Nižji stroški vzdrževanja: vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem so sestavljena iz do 1000 različnih delov, električna le iz približno 100. Ta nimajo številnih visokoobremenjenih komponent, ki bi se lahko pokvarile. Dodatna prednost je manjša obraba zavor.
  • Vrednost ob nadaljnji prodaji: vrednost ob nadaljnji prodaji je pri električnih vozilih veliko večja, med drugim tudi zaradi manjšega števila obrabnih delov. 

 

5. Pri izdelavi baterij nastaja veliko CO2

Odkar je bila leta 2017 objavljena študija inštituta IVL (švedski inštitut za okoljevarstvene raziskave), obstaja številka, s katero je mogoče oceniti emisije CO2, ki nastanejo pri izdelavi litij-ionskih baterij.

Rezultati različnih študij se gibljejo med 35 in 250 kg na ekvivalent CO2, kar je zelo velik razpon. Študije vključujejo poglobljene analize in so razdeljene na posamezne komponente (rudarstvo, celice, embalažo in kraj proizvodnje). Zadnja komponenta je še posebej kritična, saj izbrana mešanica toka bistveno vpliva na emisije.

Baterija, izdelana v Indiji ali na Kitajskem, povzroči dvakrat več emisij CO2 kot baterija, izdelana na Švedskem. Poleg tega so emisije CO2 pri električnih vozilih konstantne, medtem ko se pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem z vsakim prevoženim kilometrom povečujejo. S tega vidika se torej električno vozilo tako kot pri ceni izplača dolgoročno.

Pri tej raziskavi so bile upoštevane samo emisije, ki so potrebne za izdelavo baterije. Emisije, ki so potrebne za izdelavo komponent, ki se v električnih vozilih sploh ne uporabljajo - predvsem za zelo zapleten motor z notranjim zgorevanjem, menjalnik, sestavljen iz več sto delov, črpalke, krmilne elemente, filtre, vbrizgalne šobe, oljna korita, rezervoarje za gorivo itn. -, v študiji niso bile vključene. Poleg tega študija obravnava samo emisijo CO2.

 

6. Nimamo dovolj električne energije

Kdor ne zaupa študijam, si lahko izračuna sam. Za Avstrijo veljajo naslednje številke:

+ proizvodnja električne energije v Avstriji v letu 2016: 235 petajoulov, kar je enako 63.330 GWh

+ registrirana osebna vozila: 4,89 milijona

+ povprečno število prevoženih kilometrov na osebno vozilo/leto: 13.100 km

Če za povprečno porabo električnih vozil vzamemo 150 Wh na kilometer in pomnožimo število vozil s povprečnim številom prevoženih kilometrov, dobimo: 4,89 mio. x 13.100 km x 150 Wh/km = 9.589.200 MWh = 9589 GWh. To pomeni, da je letno potrebnih 9589 GWh oziroma približno 15 % več električne energije. Leta 2015 je bilo izvoženih 19.403 GWh električne energije. S to količino elektrike bi lahko oskrbeli več kot dvojno število obstoječih osebnih vozil.

Zanimivost:

4,89 milijona vozil v Avstriji letno prevozi neverjetnih 66 milijard kilometrov, kar je približno 13.000 km na vozilo. Pri hipotetični povprečni porabi v višini 6 l/100 km je potrebnih 3,84 milijarde litrov goriva, ki bi jih pri elektrifikaciji prometa osebnih vozil prihranili. Pri trenutni ceni nafte, ki znaša pribl. 50 USD/sodček (1 sodček = 159 litrov), je to 1,22 milijarde evrov, ki bi jih Avstrijci letno prihranili, ker ne bi bilo treba več kupovati nafte. Kaj bi lahko naredili s tem denarjem? Na primer namestili fotovoltaične sisteme z zmogljivostjo približno 1.200.000 kWp. Ali postavili približno 24.548 postaj za hitro polnjenje po 50.000 EUR. To so dolgotrajne naložbe, ki bi nam lahko desetletja zagotavljale blaginjo in zanesljivo oskrbo z energijo.

7. Brez okolju prijazne električne energije ni razlike

Res je. Vendar večina ponudnikov polnilnih postaj uporablja izključno okolju prijazno električno energijo.

Kakšna je okoljska bilanca fosilnih goriv, seveda ne zanima nikogar. Dejstvo, da se pridobivajo ob ogromnih stroških in visokem tveganju iz najbolj oddaljenih delov sveta, se nato prevažajo tisoče kilometrov, da se na koncu v rafineriji ob vnovični uporabi fosilne energije frakcionirajo v bencinsko in dizelsko gorivo ter druge proizvode iz mineralnega olja, uporabniki povsem nekritično sprejemajo. Da ne omenjamo ogromne okoljske škode zaradi nezgod, kakršna se je zgodila na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu.

 

8. Pozimi se doseg električnih vozil skrajša.

Drži. Vendar je doseg zelo odvisen od načina vožnje in pogojev na cestišču.

Ena redkih prednosti vozil na fosilna goriva v zimskem času, čeprav lahko poleti pri starejših modelih povzroči pregretje. Električno vozilo pa mora pozimi zagotavljati ogrevanje oz. poleti ohlajanje z električno energijo. To je bistvena prednost v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem, saj se pozimi lahko predhodno ogreje (to je mogoče tudi pri fosilnih osebnih vozilih s funkcijo ogrevanja mirujočega vozila ob uporabi goriva) in poleti tudi predhodno ohladi. Te funkcije nima nobeno fosilno vozilo. Nepremagljiva prednost v vse toplejši Evropi, ki omogoča, da vozilo priročno, prek aplikacije v mobilnem telefonu ohladite na želeno temperaturo, preden vstopite vanj. Za ta postopek je potrebna energija. Nekateri proizvajalci za to uporabljajo učinkovito toplotno črpalko, ki zmanjša potrebo po električni energiji.

Zaznano 5-10-odstotno zmanjšanje dosega se lahko v zimskih dneh nadomesti s prilagoditvijo načina vožnje.

 

9. Baterija ima kratko življenjsko dobo in je nato nevaren odpadek.

Pogosto je slišati opozorila, da imajo baterije kratko življenjsko dobo in da jih je treba po 100.000 km zamenjati. Medtem pa vozila dosegajo po 500.000 km in več ter še vedno delujejo. Kapaciteta baterij se po krajšem obdobju nekoliko zmanjša (pribl. 6-8 %) - podobno kot pri baterijah v mobilnih telefonih -, ampak to je povsem normalno. Proizvajalci zagotavljajo osemletno garancijo ob neomejenem številu prevoženih kilometrov (Tesla).

Veliko ljudi skrbi tudi to, da baterije po izteku življenjske dobe postanejo nevaren odpadek. Vendar isti ljudje brez pomislekov odlagajo med odpadke električne naprave (zaradi načrtovane zastarelosti), televizorje, tiskalnike, gospodinjske aparate in mobilne telefone. Rabljene baterije niso nevaren odpadek, temveč kakovostna surovina. Zato se karambolirana vozila tako hitro in drago prodajo. Litij in kobalt v baterijah (to je skoraj vse, kar je v njih) se ponovno uporabita za stacionarne shranjevalne baterije.

 

10. Druga goriva, na primer vodik, so boljša.

Tekoči vodik ima visoko energijsko gostoto in zagotavlja podobne dosege kot bencinsko ali dizelsko gorivo. Ob zgorevanju vodika nastaja samo vodna para. Zato se ta tehnologija sicer zdi zanimiva, vendar je proizvodnja vodika žal neučinkovita. Pri elektrolizi (cepitvi vode na kisik in vodik) je izkoristek največ 70 %. Nato je treba vodik pri tlaku 700 bar utekočiniti. Električno vozilo se je uveljavilo kot edino ekološko vozilo in se promovira po vsem svetu. Druge tehnologije so predrage ali smiselne samo v nišnih dejavnostih.

 

»Pravi čas ni jutri, temveč zdaj.

Kaj še čakamo?

Električna mobilnost pomeni neodvisnost. Neodvisnost od fosilnih surovin. Po podatkih študije, ki so jo opravili na univerzi Lappeenranta v sodelovanju s skupino Energy Watch Group, stoodstotna oskrba z električno energijo do leta 2050 ni le izvedljiva, temveč bi zagotovila tudi znižanje cen energije s trenutnih 70 EUR/MWh (2015) na 52 EUR/MWh in povečanje števila delovnih mest v električni industriji z 19 na 36 milijonov.«

 

Odlomki iz knjige »10 Argumente gegen das Elektroauto - die Sie gleich vergessen können!« Avtorja: Dieter Graf in Herbert Starmühler, izdajatelj: Starmühler Agentur & Verlag, Schellinggasse 1, 1010 Dunaj

Slike: https://www.klimafonds.gv.at/unsere-themen/mobilitaetswende/

Ali imate dodatna vprašanja?

Z veseljem vam odgovorimo nanje. Za to izpolnite naš kontaktni obrazec. Ali nam pošljite e-poštno sporočilo na naslov moonpower(kwfat)porsche.si(kwfdot) 

Spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Dovoli piškotke